Od petka, 30. 9. 2022, smo uradno v enoletnem projektu Korak k Sončku, organizacija, ki temelji na inkluziji sprejemanja drugačnosti in kateri temeljni cilj je udejanjanje pravic vseh otrok, da hodijo skupaj v šolo – »Eno šolo za vse«, ob tem pa ozaveščajo družbo in nas vabijo k aktivnemu vključevanju. Z drugačnostjo ni nič narobe. Narobe je, ko drugačnost dobi negativen predznak, ko postane krivec za nerodnost, neugodje in nenazadnje za (ne)hoteno izključevanje.
CILJI PROJEKTA
– Sprejemanje in razumevanje vsakršne drugačnosti,
– oblikovanje take družbene in socialne klime, ki bi otrokom, mladostnikom in odraslim z invalidnostjo kot manjšini omogočila enake možnosti, kot jih imajo sovrstniki,
– pomagati vsem otrokom uresničevati pravico do vključevanja v socialno okolje in polnega sodelovanja v njem,
– seznanjanje strokovnih delavcev v vrtcih ali šolah z razvojnimi značilnostmi in posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami otrok z invalidnostmi,
– predstavitev literature na temo drugačnosti,
– medsebojno druženje in preprečevanje diskriminacije,
– strokovna pomoč učiteljem pri delu z učenci in starši v obliki brezplačnih predavanj, delavnic, supervizijskih srečanj in drugih oblik izobraževanja.
6. oktober (svetovni dan cerebralne paralize)
Solidarnostna akcija za uporabnike Centra Sonček Celje in Štore
Življenje ljudem ne ustreže vsem enako! Nekateri se rodijo s trajno obliko bolezni, ki jih zaznamuje za vse življenje. Takšni so tudi naši Sončki, ki jih je cerebralna paraliza zaznamovala z neenakostjo med enakimi. Na nas zdravih ljudeh pa je odgovornost in moč, da v prizadevanju in solidarnosti pomagamo najranljivejšimi med nami, da bi bili le-ti sprejeti in imeli enake možnosti.
Biti solidaren, biti pravičen, biti človek človeku ni pravilo, je krepost, ki jo razvijaš in dokazuješ v nenehnem odnosu do sočloveka.
Tudi posamezni učenci četrtega razreda in osmega razreda so se skupaj z učiteljem Tomažem, Barbaro, Anko in Lilijano dokazali v svoji kreposti biti solidaren, biti človeku človek. Izdelali so osebne voščilnice z iskrenimi željami za Sončke, kot pogosto imenujemo ljudi, ki so zaznamovani s to boleznijo, in zbrali denar za skodelice, čaje in grelnik vode, da jih bo v teh hladnih dneh grel sladek in prijeten občutek pri pitju čaja, z zavedanjem, da v družbi niso sami, da so prepoznani in spoštovani kot enakovredni med nami.
Sončki so bili zelo veseli pri predaji naših pozornosti, predvsem pa so se razveselili občutka, da se otroci in učitelji spomnimo nanje.
Življenje nas na vsakem koraku in vsak trenutek pocuka za vest, vprašanje pa je, ali ta vzgib vesti čutimo vsi.
Tomaž Repenšek, prof.
Koordinatorji projekta na šoli: Tomaž Repenšek, prof., Lilijana Ograjenšek, prof., Barbara Vinkler, prof., mag. Anka Voh
