1. teden
2. teden
3. in 4. teden
5. teden
6. teden
7. teden
8. teden
9. teden
9. teden: četrtek, Športni dan
8. teden: Obsredozemske pokrajine
Četrtek, 14. 5.2020, 9. a,b,c
Obsredozemske pokrajine
Zemljevid Slovenije
U 119 – 120
Preberejo splošne značilnosti Obsredozemskih oz. Primorskih pokrajin.
Spoznajo obseg in delitev teh pokrajin. Orientirajo se na zemljevidu.
V zvezek zapišejo:
Obsredozemske pokrajine Slovenije: Koprsko gričevje ali Koprska Brda ali Koprsko primorje; Brkini; Kras; Vipavska dolina; Goriška Brda.
Glede na kamninsko sestavo delimo pokrajine na flišne in kraške. Flišne pokrajine sestavljajo flišna gričevja, hribovja in doline. Kraške pokrajine pa kraški ravniki, podolja in hribovja.
Flišne pokrajine so zelo primerne za kmetijstvo, medtem, ko je v kraških pokrajinah pomanjkanje vode.
Rešijo vajo v DZ, zemljevid Obsredozemskih pokrajin.
Še vedno niste vsi oddali naloge 5. tedna. Oddajte tudi nalogo TD Domača pokrajina.
7. teden: Ponavljanje – orientacija
Prvomajske počitnice
TD – Domača pokrajina, 24. 4. 2020
Podnebje, rastje in gospodarstvo Dinarskokraških pokrajin
Četrtek, 23. 4. 2020 9. a,b,c
Zemljevid Slovenije,
U 114 – 118, slikovno gradivo
Prebereš v učbeniku in na kratko zapišeš vrste in značilnosti podnebja, vrste rastja. Oglej si in preberi klimograma, ter ugotovi razliko v temperaturah in količini padavin.
Preberi o poselitvi in gospodarstvu, ter zapiši, kaj je značilno za poselitev teh pokrajin. Zapiši glavne gospodarske dejavnosti. Ne pozabi na turizem in domačo obrt ( suha roba-Ribnica, pisanice-Bela krajina), zanimivosti, zeleni Jurij in steljniki v Beli krajini, bloško smučanje.
Posebej preberi povečevalno in i.
Na koncu zapiši pojme in odgovori na vprašanja dvigalec uteži.
Pa še malo orientacije:
Babno Polje, Iška, Kanižarica, Snežnik, Črnomelj, Bloke, Vinica, Hrušica.
1. ura: Znamenitosti Slovenije
Četrtek, 16.4.2020 9.a,b,c
Zemljevid, U, slikovno gradivo, prospekti
Predstavljaj si, da delaš v turizmu in vodiš turiste.
Na potovanje po Sloveniji pelješ svojo družino in prijatelje.
Program sestavi tako, da si na poti ogledate naravne znamenitosti in družbene dejavnike, ki so značilni v nekem območju. Obiščete vse naše pokrajine.
Potovanje se prične v Šoštanju in traja 14 dni. Sestavi program ogledov za vsak dan.
Za naravne znamenitosti vnesi npr. ogled kakšne jame, pogorja, doline, jezera,…
Pri družbeno geografskih dejavnikih pa npr. različne prireditve, hrana, zanimive zgradbe,domača obrt…
Program potovanja mi pošlji do 23. 4. 2020.
1. ura – Obseg in delitev Dinarskokraških pokrajin
Četrtek, 2.4.2020 9.a,b,c
Zemljevid Slovenije
U 108 – 110
DZ Dinarskokraške pokrajine, reši naloge z zemljevidom.
Ponovijo naravnogeografske pokrajine Slovenije. Vtipkajo Dinarskokraške pokrajine in si ogledajo slike. Slike si ogledajo tudi v učbeniku.
V učbeniku preberejo o obsegu in delitvi Dinarskokraških pokrajin in jih na zemljevidu poiščejo. Pomagajo si z zemljevidom v učbeniku na str.110. Ta zemljevid bo tudi malo v pomoč pri reševanju vaj v DZ.
V zvezek zapišejo delitev pokrajin:
- Visoke Dinarske planote, ( planote,hribovja)
- Nizke Dinarske planote, ( podolja, ravniki)
- Bela krajina
Najvišje planote so na zahodu, proti vzhodu pa postajajo vedno nižje.
V Dinarskokraških pokrajinah so največje gozdne površine pri nas. Te so tudi redko poseljene, zato imamo tam veliko različnih živali. Najbolj znan je medved, imajo še rise in volkove.
Iz U str.118 prepišejo pojme in njih razlago.
Preberejo odlomek o medvedu na str. 110.
Za vajo rešijo orientacijo: Ribnica, Rinža, Trnovski gozd, Suha krajina,Kolpa, Gotenica, Cerkniško jezero, Vinica, Kočevje, Bloke.
Če so težave, pa sporoči;
2. ura – Kraški pojavi
Zemljevid Slovenije
U 110 – 113
Učenci preberejo o kraških pojavih, si ogledajo slike in preberejo tudi zanimivosti pod i.
V zvezek zapišejo, da kraški pojavi nastanejo s kemičnim raztapljanjem apnencev.
Zapišejo delitev kraških pojavov – površinske in podzemeljske.
S pomočjo slik in teksta izpišejo vrste kraških pojavov in njih značilnosti.
Posebej napišejo kraške reke: Ljubljanica, Iška, Ižica, Obrh, Rinža, Unica, Reka, Borovniščica, Pivka – te so največje. Zanje je značilno, da nekaj časa tečejo po površju zemlje, nato pa poniknejo- izginejo pod zemljo in se zopet prikažejo.
Pri nas imamo več podzemskih jam: nekaj najbolj znanih – Postojnska, Predjama, Škocjanske jame, Vilenica, Dimnice, Županova jama, Snežna jama, Pekel; nam najbližja, ki je žal zaprta je Rotovnikova jama v Florjanu.
Rešite vajo v DZ, kraški pojavi oz. oblike , pomagate si s skico v U s strani 111.
Pa še malo orientacije: Cerkniško jezero, Ribnica, Pivka, Logatec, Velike Lašče, Loški Potok, Iška vas.
Sestavi križanko z geslom: Kraški pojavi
1. ura: Ponedeljek, 23.3.2020 1.ura 9. b GEO
Ljubljanska kotlina
Zemljevid Slovenije, U 105 – 108
Na zemljevidu se orientirajo, kje je Ljubljanska kotlina. S pomočjo zemljevida v U 106, poiščejo posamezne dele Ljubljanske kotline.
Preberejo o Ljubljanski kotlini in v zvezek zapišejo, da je za Ljubljansko kotlino značilno, da je največja sklenjena ravnina pri nas in je zaradi dobre zaposlitvene možnosti, tudi najgosteje poseljena.
Na rečnih nanosih in ravnem površju je veliko rodovitne zemlje, zato je razvito kmetijstvo.
Za posamezno območje zapišejo glavne gospodarske značilnosti in večje kraje, ki jih poiščejo na zemljevidu.
Snov ponovijo in pisno odgovorijo na vsa vprašanja v U 108. ( ? in dvigalec uteži )
Rešijo orientacijo: Naklo, Blegoš, Mengeš, Jelovica, kropa, Poljanska Sora, Domžale, Kamniška Bistrica.
2. ura: Sreda, 25.3.2020 4.ura 9. b
1. ura: Petek, 27.3.2020 4.ura 9. c
5.ura 9. a
Ponavljanje in utrjevanje Predalpskih pokrajin
Zemljevid Slovenije, U 98 – 108
Učenci ponovijo lego in delitev Predalpskih pokrajin.
Znati je treba vrste podnebja in značilnosti rastja.
Ponovijo lego in sestavo Ljubljanske kotline, kje sta Celjska in Velenjska kotlina.
Za našo dolino si zapišejo glavne gospodarske dejavnosti.
Na zemljevidu poiščejo večje kraje, reke in hribovja v vsakem delu Predalpskih pokrajin. Vtipkajo na računalnik in si za vsak del pogledajo slikovno gradivo.
Rešijo vaje v DZ, ki se nanašajo na Predalpske pokrajine.
Sestavijo večjo križanko z geslom Predalpske pokrajine.
1. teden: 2. ura 9. b
1. ura: Ponedeljek, 16.3.2020 1. ura 9. b GEO
1. ura: Sreda, 18.3.2020 1. ura 9. c
Podnebje in rastje Predalpskih pokrajin
Zemljevid Slovenije, U 99 – 100
Iz učbenika preberejo o podnebju in rastju Predalpskih pokrajin.
V zvezek zapišejo glavne vrste podnebja in značilnosti le tega.
Primerjajo klimograme in poiščejo kraje na zemljevidu. Vse primerjajo z Alpskim svetom. Prav tako primerjajo gorsko podnebje v Alpah in v Predalpskem svetu.
Ponovijo, kaj je inverzija oz. toplotni obrat.
Preberejo o prilagoditvi rastlinstva in napišejo vrste rastja.
Na zemljevidu vadijo obseg Predalpskih pokrajin, kotlin, dolin, večjih krajev in rek.
1. ura: Torek, 17.3.2020 2.ura 9. a
Podnebje in rastje Predalpskih pokrajin
Iz učbenika preberejo o podnebju in rastju Predalpskih pokrajin.
Zapišejo vrste podnebja in njegove značilnosti.
Primerjajo klimograme in poiščejo kraje na zemljevidu.
Podnebje primerjajo z izrazito gorskim podnebjem.
Ponovijo, kaj je inverzija ali toplotni obrat.
Preberejo o prilagoditvi rastlin in zapišejo vrste rastja.
Na zemljevidu vadijo obseg Predalpskih pokrajin,kotline, doline, večje reke.
Sreda, 18.3.2020, 4.ura 9.b
Značilnosti Predalpskih pokrajin
Zemljevid Slovenije
U 100 – 105
Ogledajo si slike in jih primerjajo med seboj, glede na posamezno Predalpsko pokrajino.
V učbeniku preberejo tekst in ugotovijo, kaj je značilno za posamezno Predalpsko pokrajino.
V zvezek zapišejo skupne značilnosti in značilnosti posamezne Predalpske pokrajine.
Preberejo tudi zanimivosti o bolnišnici Franja, O Idriji, čipkarstvu in žlikrofih, o Lovrenških in drugih jezerih na Pohorju.
Vse večje kraje, reke in hribovja poiščejo na zemljevidu.
Rešijo vaje v DZ – Predalpske pokrajine.
