Geografija

1. teden
2. teden
3. teden
4. teden
5. teden
6. teden
7. teden
8. teden
9. teden
10. teden

11. teden: Ponedeljek,  1. 6.  2020    6.  c, d: Mrzli ali polarni pas

 

10. teden: Ponedeljek, 25. 5. 2020, 6. c, d, Zmerno topli pas

 

9. teden: Vroči tropski pas

 

8. teden: Toplotni pasovi

Ponedeljek,   11.5.2020       6.c.,d.

A  164 – 165

U  83 – 85

Učenci preberejo o toplotnih pasovih na splošno.

V atlasu poiščejo , kje se razprostirajo posamezni toplotni pasovi.  Učenci, poiščite črtkane črte, to so meje med toplotnimi pasovi

V zvezek zapišejo:

  • Toplotni pasovi na Zemlji so območja s podobnimi temperaturnimi značilnostmi.
  • Slovenija leži v severnem zmerno toplem pasu.
  • Na Zemlji je pet toplotnih pasov.

Vroči ali tropski pas – leži od 0° – 23,5° na sever in jug

Zmerno topli pas  – leži od 23, 5° –  66,5° na sever in jug

Mrzli ali polarni pas – leži od 66,5° –  90° na sever in jug

  • Znotraj posameznih toplotnih pasov imamo različne vrste podnebja. Na vrsto podnebja vplivajo morja, nadmorska višina in izoblikovanost površja.

Rešite vaje od 1. – 4.  Pazite pri vaji  št.2  na črtkane črte.

Tisti, ki še niste oddali naloge 6. tedna, jo pošljite v vpogled. Tudi referate izdelajte do konca meseca maja in jih pošljite. Če pošljete prej je še bolje. Za obe nalogi pridobite oceno.

 

7. teden: Toplotni pasovi – vreme in podnebje

 

  Prvomajske počitnice

 

6. teden: Zanimivosti kontinentov

Ponedeljek,  20.4.2020     6. c,d

Atlas, U, slikovno gradivo, Enciklopedija, splet

 

Predstavljaj si, da si turistični vodič-ka.

Družino in prijatelje pelješ okrog sveta na potovanje, ki traja 28 dni.

Potovanje začneš v Evropi.

Na poti si ogledate večje naravne in družbene zanimivosti. Izbereš jih po tvoji želji.

Program potovanja sestavi tako, da bo že zgoraj ( npr. 1.dan -)zraven napisano, katere kraje obiščete tisti dan. V programu mora biti tudi prehrana npr., ob 7.00 zajtrk,ob 8.00 odhod.., kosilo na poti, večerja ob 20.00 v hotelu ali značilni domači restavraciji…

Pri vsaki zanimivosti zapiši tudi opis zanimivosti. Ne prepisuj oz. ne kopiraj s spleta. Napiši s svojimi besedami!

Potrudi se, saj bom izdelek ocenila.

Načrt potovanja izdelaj do 4. 5. 2020.

V kolikor še nimaš izdelanega referata, ga izdelaj do sredine maja. Nekateri ste to nalogo že opravili.

jkukovicic@gmail.com

5. teden: Ponovijo/rešijo snov 3. in 4. tedna

4. tedenPonavljanje snovi

Atlas

U 48 – 51

Ponovi pomen ekvatorja in začetnega poldnevnika. Koliko merita?

Kako imenujemo črte ob ekvatorju in kako, ob začetnem poldnevniku?

Lego določi še naslednjim krajem:

A 10

Šoštanj, Murska Sobota, Koper, Metlika, Jesenice

A 52 – 53

Malaga, Rim, Zagreb, Sofia, Istanbul

A 108 – 109

Singapur, Bangkok, Hanoi, Jakarta

138 – 139

Edmonton, Chicago, Miami

A 150 -151

Buenos Aires, La Paz, Paramaribo

 

3. teden:

1. ura: Zemljini polobli in geografska lega

A  164 – 165

U  48 – 51

Preberi- Kako vemo, kje smo? Če ti strani neba še vedno delajo težave, jih moraš zdaj odpraviti!

Vsakemu kraju na zemljevidu lahko določimo geografsko lego. Stopinjsko mrežo na zemljevidu sestavljajo vodoravne in navpične črte.

Najpomembnejša vodoravna črta je EKVATOR, ki Zemljo deli na severno in južno poloblo ali poluto.

Najpomembnejša navpična črta je ZAČETNI POLDNEVNIK, ki deli Zemljo na vzhodno in zahodno poloblo ali poluto. (Nariši jo!)

 

 

s.g.š.

z.g.d.

Ekvator

Začetni poldnevnik

 

s.g.š.

v.g.d.

Ekvator

j.g.š.

z.g.d.

 

j.g.š

v.g.d

Začetni poldnevnik

Ekvator in začetni poldnevnik merita vsak 0 stopinj.

Skrajni severni tečaj ali pol in južni tečaj ali pol merita vsak 90 stopinj.

Vzporedniki so vse vodoravne črte ob ekvatorju na sever in jug.

Poldnevniki so vse navpične črte ob začetnem poldnevniku na vzhod in zahod. Od njega se proti vzhodu in zahodu zvrsti 180 poldnevnikov,  skupaj 360.

Začetni poldnevnik so določili v londonskem predmestju Greenwich, zato ga imenujemo tudi greenwiški ( grinviški) ali začetni poldnevnik.

Reši vajo št.1

Zdaj pa, kako določimo geografsko lego nekega kraja?

Določimo jo s pomočjo stopinjske mreže. S pomočjo vzporednikov, ki nam povedo za koliko smo oddaljeni od ekvatorja, določimo GEOGRAFSKO ŠIRINO, (g.š.) ki je lahko severna ali južna. (s.g.š.), (j.g.š.)

S pomočjo poldnevnikov, ki nam povedo za koliko smo oddaljeni od začetnega poldnevnika, določimo GEOGRAFSKO DOLŽINO, (g.d.) ki je lahko vzhodna ali zahodna. (v.g.d.), (z.g.d)

Na obeh koncih vzporednikov in poldnevnikov so stopinje, ki jih moraš napisati, ko določaš lego. Pomagaš si z rokami, prst postaviš na kraj, z drugo roko iščeš stopinje oz.drsiš po zemljevidu. Vedno tako, da tudi ti greš s prstom po tisti črti ali vmes, kjer je določen kraj.

Če se poldnevniki že ukrivijo, ne greš naravnost, ampak tudi ti opravi krivuljo.

V U je primer za Slovenijo, to so približne stopinje. 46 stopinj s.g.š.,in 14 stopinj v.g.d.

Zdaj pa reši vajo št.2

S pomočjo karte sveta določi lego naslednjim krajem: Sydney, Havaji, Peking, Kairo, Nairobi, Rio de Janeiro, Los Angeles. Napiši jih v stolpiču in za vsako izpusti 3 vrstice , kajti pišeš zgoraj za g. širino, spodaj za g. dolžino.

2. ura: Določanje geografske lege

U 48 – 50

Atlas ( A ) 164 – 165

Za ostale vaje bo vmes napisano, katero stran A odpri in določi lego.

Panama, Madagaskar, Vancouver, Perth.

A   52 – 53

Madrid, Palermo, Milano, Sarajevo, Bukarešta.

A  64 – 65

Berlin, Praga, Dunaj, Kiel, Bern.

A  38 – 39

Bergen, Helsinki, Riga, Nordkapp, Tallin.

A  84

Moskva, Murmansk, Odesa, Kijev, Minsk.

A  119

Dakar, Adis Abeba, Mombasa, Pretoria, Lusaka

A 150 – 151

Caracas, Lima, Antofagasta, Punta Arenas, Manaus.

 

Upam, da ti bo šlo. Dobro si zapomni, da sta ekvator in začetni poldnevnik v sredini, da se od tam vse meri na vse strani sveta. Ko imaš pred seboj posamezni del sveta, poglej v katero smer se stopinje večajo. Npr, če se od spodaj navzgor je severna poluta; če od zgoraj navzdol je južna poluta. Prav tako glej navpične črte, ali se večajo od leve proti desni je vzhodna poluta, obratno pa zahodna. Ni tako grozno, kot izgleda. Kar pogumno se loti dela.

Pa sporoči, kako ti gre, na naslov  jkukovicic@gmail.com

 

2. teden:

1. ura: Torek, 24.3.2020     3.ura    6. c

Sreda, 25.3.2020     2.ura    6. d

Oblika površja – relief

U 32 – 35

Ponovijo  pojem relief in razmislijo, kaj relief predstavlja.

Preberejo v učbeniku in ugotovijo, kaj je relief in kaj predstavlja. Pri tem so pomembne barve na zemljevidu. Ni namreč vseeno katero barvo uporabimo. Gorovja, hribovja, gričevja – rjava barva ( bolj je temno rjava, višje smo), nižine zelena barva, planote rjavo rumena barva. Vso vodovje je modre barve.

V zvezek zapišejo reliefne oblike.

Zapišejo značilnosti nadmorske in relativne višine. Rešijo vajo 1.

Dobro si ogledajo prikaz reliefa na str.33 in rešijo vaje 2,3,4 in 5. Rešijo tudi vajo pod rubriko Aktivnost. Vtipkajo značilnosti vsakega kontinenta. Ogledajo si slike.

Zapišejo pojme iz rubrike Slovarček.

2. ura: Sreda,  25.3.2020      5.ura      6. c

Četrtek, 26.3.2020   3.ura     6. d

Značilnosti celin

U 36 – 38

A (Atlas) 164 – 165

S pomočjo zemljevida ponovijo celine, oceane. Orientirajo se na zemljevidu. Preberejo o značilnostih celin in ugotovijo, kaj vse vpliva na značilnosti celin. Ogledajo si slike in vsa območja poiščejo na zemljevidu. Zapišejo v zvezek tako, da prepišejo- prvi- odstavek pod rubriko Povzetek na str.43. Vsaka poved naj bo 1 točka, vsaka v svoji vrsti.

Za vsako celino zapišejo glavno značilnost. ( razčlenjenost, nerazčlenjenost, gorato območje, nižine, ledeniki, veliko rek, veliko otokov, polotokov..).

Vtipkajo ime posamezne celine, površje in si ogledajo dodatno slikovno gradivo.

Na zemljevidu naj poiščejo vse gore iz rubrike Ali veš?

Rešijo vaji 1, str.36 in 2, str.38.

 

1. teden: 1. ura 6. c: Torek, 17. 3. 2020  3. ura    6. c    GEO

1. ura 6. d: Sreda, 18.3.2020      2.ura     6.d

Oblika in zgradba Zemlje

U 26 – 28

Učenci preberejo  poglavje o obliki in zgradbi Zemlje.

V zvezek  zapišejo, kakšna je oblika Zemlje in pojem GEOID, kot imenujemo to posebno sploščeno obliko Zemlje.

Zapišejo tudi zgradbo Zemlje in narišejo prerez Zemlje ( kot je pri vaji št.2) in označijo njeno zgradbo.

Rešijo vaje od  str.26 – 28   št. 1.-5.

Na spletu poiščejo kakšen film o obliki in zgradbi Zemlje.

 

2. ura 6. c: Sreda, 18.3.2020   5 ura –   6.c

2. ura 6. d: Četrtek, 19.3.2020,   3.ura,   6.d   GEO

Kopno in voda

A (Atlas), 164 – 165

U  29 – 31

Preberejo poglavje o kopnem in vodi.

V zvezek napišejo, koliko je kopnega in koliko vode na Zemlji. Torej, vode je veliko več, kot kopnega.

Zapišejo, da velike kose kopnega imenujemo CELINE ali KONTINENTI. Zapišejo jih, toda najprej je Evropa,( ker gremo vedno od bližnjega k daljnemu), sledijo  Azija, Severna Amerika, Južna Amerika, Antarktika, Avstralija z Oceanijo.

Antarktika spada med Polarna območja, kamor prištevamo še Arktiko in Grenlandijo.

Posebej preberejo Ali veš? Vse poiščejo na zemljevidu.

Zapišejo, da velika morja imenujemo OCEANI. Poznamo Tihi ocean ali Pacifik. Atlantski ocean ali Atlantik, Indijski ocean in Severno ledeno morje. Vse poiščejo na zemljevidu. Poiščejo tudi manjša morja, zalive, prelive.

Rešijo vaje od št. 1 do  4.

(Skupno 2.535 obiskov, današnjih obiskov 1)